SREDNJI VEK

ZANIMIVOSTI:

okrog 550 - S področja današnje Slovaške so se v prostor pod Alpami naselili Slovani. Od ljudi, ki so živeli na tem področju, so prevzeli način kmetovanja. Staroselci, torej tisti, ki so prej živeli na tem področju, so se umaknili v hribovite predele. 

751 - Slovani so verovali v mnogo bogov in so svojo vero prinesli v novo domovino, Karantanijo. Začelo se je pokristjanjevanje Karantancev.

990 - 1010 - Prvo ohranjeno besedilo v slovenskem jeziku je bilo zapisano v 10. stoletju n.š. Zapiske so našli v Freisingu na Bavarskem (po slovensko Brižin), zato jih imenujemo "brižinski". Ker so za nas tako zelo pomembni, jim rečemo tudi "spomeniki". 

1333 - 1456 - Celjski grofje so bili plemiška družina, ki se je s porokami povezala s pomembnimi družinami iz Evrope in Balkana. Barbara Celjska se je poročila celo z nemškim cesarjem Sigismundom Luksemburškim. Bili so edini pomembni slovenski plemiči. Vendar so zadnjega Celjana ubili, preden je dobil moškega potomca. Posestva grofov Celjskih so podedovali Habsburžani. 

1469 - 1483 - Turki so na svojih pohodih uničevali, plenili, morili in zasužnjevali domače prebivalstvo. Plemstvo, ki naj bi ljudi varovalo pred vpadi, se je skrivalo po svojih gradovih. Kmetje so stražili sami in ko se je turška vojska približevala, so zakurili kres. Na sosednjem hribu so zagledali ogenj in zakurili svoj kres. Tako so se kmetje med seboj opozarjali pred nevarnostjo. Zatekali so se za obzidja cerkva (tabori). Madžarski kralj Matija Korvin je s Turki sklenil premirje in morija je ponehala. Ljudje se ga v zgodbah spominjajo in ga opevajo kot kralja Matjaža.

POTEK USTOLIČEVANJA
Ustoličevanje je obred, s katerim so podelili oblast novemu knezu. Potekal je v treh delih:

• pri knežjem kamnu na Krnskem gradu: knez sprejme oblast iz rok kmetov,
• v cerkvi Gospe Svete: škof blagoslovi kneza,
• pri vojvodskem stolu na Gosposvetskem polju: knez podeljuje svoje fevde, deli sodbo  in pravico vsem tožečim.

Pred začetkom obreda je izbrani vojvod slekel svoja dragocena oblačila. Nato so mu nadeli hlačnice, suknjič in plašč, vse v sivi barvi, ter rdeč pas in čevlje z rdečimi vrvicami. Na glavo so mu posadili siv slovenski – karantanski klobuk, s sivo vrvico, katere en konec je moral prosto viseti. Vojvod je nosil tudi rdečo torbo (kot simbol duhovnih vrednot) in lovski rog z rdečim jermeni. V torbi je bil sir, kruh in druge jedi. 

V roki je držal še palico, ki je pomenila njegovo pastirsko oblast nad ljudstvom. S seboj je peljal marogastega bika in prav takega črno-belega bojnega konja, predstavljala sta kmetijstvo (gospodarstvo) in vojaško obrambo, temelje obstoja vsake države. 

Vojvod je počasi stopal naprej s svojim spremstvom. Na knežjem kamnu ga je sede pričakal svoboden kmet, ki je imel to pravico po svoji rodbini. Ob zadnjem ustoličevanju je na kamnu sedel kmet Jurij Šate iz Blažje vasi. Ustoličevati je smel le najstarejši iz zgoraj navedenega rodu. 

Vojvod s palico v roki se je približal kmetu na knežjem kamnu in kmet je vprašal v slovenskem jeziku: "Kdo je oni, ki tam prihaja, tako korakajoč?" Okoli stoječi odgovore: "Deželni knez je." 

Kmet dalje povprašuje: "Ali je pravičen sodnik, ki mu je do blaginje dežele in je svobodnega stanu, da je te časti vreden?"

Ne? Ali je častilec in branilec krščanske vere?" 

Vsi odgovore: "Je in bode." 

"Po kateri pravici," nadaljuje kmet, "pa more mene pregnati s tega sedeža?" 

Vsi rečejo: "Dobiš šestdeset beličev, marogastega bika, konja in obleko, ki jo ima knez zdaj na sebi; prost bodeš ti in vsa tvoja hiša vsakterega davka." 

Nato se kmet dvigne, rahlo dotakne z desnico vojvodovega lica, opominjajoč ga še enkrat svete dolžnosti, pravične sodbe. Stopivši z knežjega kamna odvede obe živinčeti s seboj in vojvodi prepusti svoj sedež. 

Vojvod pa se postavi, oblečen, kakor je, na preprosti kamen, katerega je ravnokar zapustil svobodni kmet, potegne svetli meč in, zavihtevši ga na vse štiri vetrove, se roti in prisega, da hoče vsem biti sodnik po dolžnosti in pravici. 

Nato vzame siv slovenski klobuk in iz njega napravi požirek čiste studenčnice, kakor je to navada na kmetih.

KNEŽJI KAMEN

NASELITEV SLOVANOV

Slovani so se v Vzhodne Alpe naseljevali v več valovih. Proces je dosegel višek v drugi polovci 7. stoletja, ko so omenjeno območje zapustili Langobardi.

Alpski Slovani so poselili območje, veliko ok. 70 000 km². Slovanska poselitev ni bila ne gosta ne enakomerna. Ocenjujejo, da se je naselilo 100 000 do 150 000 ljudi.

Njihov prihod je povzročil spremembe:

• dokončno uničenje rimskih mest v notranjosti,
• propad cerkvene organizacije,
• staroselci so bili zasužnjeni, uničeni ali pa so se umaknili v dobro zaščitena obalna mesta ali v težje dostopne predele.

Slovani v Srednji Evropi so bili v skupnosti z Avari (Obri). Ker se je nasilje nad njimi povečevalo, so se jim leta 623 uprli. Nastala je prva znana slovanska država - Samova plemenska zveza, ki se je razprostirala med Labo in Jadranom. Zvezi so se prikjučili tudi

Slovani iz kasnejše Karantanije. Po Samovi smrti (658) je zveza razpadla, Avari pa so obnovili oblast nad večino Slovanov v Srednji Evropi. Alpski Slovani so se ubranili Avarov in v drugi polovici 7. stoletja ustanovili državo Karantanijo, kneževino s središčem na Krnskem gradu. Po naselitvi se je karantanska družba razslojila. Zemlja ni bila več v celoti skupna last. Družine (lastniki kmetij) so se povezovale med seboj v srenje. Skupaj so uporabljale pašnike in gozd (srenjska zemlja). KNEZ je vodil karantansko državo. PLEMENSKI POGLAVARJI in vojaški poveljniki so se okrepili v vojaških spopadih. Iz njih se je oblikoval vodilni sloj prebivalstva. Eden izmed njih je postal knez. KOSEZI so bili knezovo kojneniško spremstvo. Sodelovali so pri ustoličevanju novih knezov. SVOBODNI KMETJE (svobodnjaki) so sestavljali večino prebivalstva. SUŽNJEV je bilo malo. Pomagali so gospodarju pri hišnih opravilih. POKRISTJANJEVANJE Načrtno pokristjanjevanje Karantanije se je začelo sredi 8. stoletja. Prva kneza, ki sta sprejela krščansko vero, sta bila Gorazd in Hotimir. Z vero sta se srečala med bivanjem na Bavarskem.    Misijonarji so prihajali iz Salzburga, Ogleja in drugih škofij.                                                                    Iz obdobja pokristjanjevanja so se ohranili Brižinski spomeniki. To so tri slovenska besedila iz zgodnjega srednjega veka. Zapisana so v latinici. IZGUBA SAMOSTOJNOSTI Karantanijo so        neprestano ogrožali Ogri (Avari). Po letu 740 so se pritiski povečali. Zato so Karantanci poiskali zaveznika in istočasno začeli izgubljati samostojnost.