Na Slovenskem ozemlju so vladali 500 let.
Rimljani so znani kot odlični vojaki. Imeli so najboljšo vojsko.
Njihova država je bila največja, saj so vladali skoraj vsej Evropi.
Rimljani so najprej zgradili vojaške tabore, ki pa so kmalu prerasli v mesta.
Največja rimska mesta na današnjem ozemlju Slovenije so
bila:
•Emona,
danes Ljubljana,
•Celeia,
danes Celje,
•Poetovio,
danes Ptuj,
•Nauportus,
danes Vrhnika,
•Neviodunum,
danes Drnovo
pri Krškem.
Rimska Emona (slika prikazuje, kako je verjetno izledala)
RIMSKI VOJAK
Kakšen je bil rimski vojak? Rimski vojak se je imenoval LEGIONAR (legije). Njegova oprava je tehtala okrog 30 kg. Ščitil ga je bronasti oklep, ščit in kovinska čelada na glavi. Nosil je težko železno kopje, meč in bodalo. Vojaška služba je trajala 20 let.
Primerjaj rimskega vojaka in vojaka, kot ga poznamo danes. Kaj lahko ugotoviš?
ŽIVLJENJE RIMLJANOV
PREHRAMBENE NAVADE
Glavno jed so zaužili zvečer moški. Pri jedi so ležali na zofi, ženske so sedele za mizo.
Jedli so z rokami katere so med jedjo večkrat umili. Uporabljali so le žlico in nož. Pojedine so
trajale pozno v noč. Pri premožnejših so imeli na izbiro več vrst hrane. Revnejši sloji
prebivalstva so je jedli skromnejšo hrano, večinoma kruh, česen, bob in zelnata solata.
OBLEKA
Rimljani so imeli preprost slog oblačenja. Njihovo osnovno oblačilo je bila tunika. To je
bila nekakšna v pasu oprijeta srajca brez rokavov, in je segala do kolen. Okrašena je bila z
raznimi traki. Prek tunike so si dali togo, široko volneno ogrinjalo, iz katerega je prosto
gledala ena roka. Ženske so čez tuniko nosile stolo. To je bila s pasom prepasana dolga obleka s kratkimi rokavi in elegantno nabranimi gubami. Najbolj pogosto obuvalo so bili nekakšni cokli.
PRIČESKE
Ženske pričeske so bile v vsakem obdobju drugačne. V najstarejših časih so bile preproste
- lasje so bili na sredini glave razdeljeni s prečo, zadaj speti v figo ali konjski rep, na čelu pa
počesani v tanke kodre. V Avgustovem času so pričeske postale že bolj zahtevne, vrhunec
umetelnosti pa so dosegle v obdobju Flavijevcev. Pribor za ustvarjanje takih naglavnih
umetnin je obsegal bronast, koščen ali slonokoščen glavnik in votle upognjene, na žerjavici
pogrete klešče.
RIMSKA HIŠA
Rimska hiša je bila zgrajena iz ilovice ter pokrita z opeko. Osrednji del hiše je bil atrij, to
je bil zgoraj odprt prostor, obdan z manjšimi pokritimi prostori. Prvotno je v atriju gospodar
daroval bogovom, kasneje je bila sredina atrija kotanja z vodo. Na podeželju se je razvil
poseben tip velike podeželske kmetije (villa rustica) z glavno stavbo in več manjšimi
gospodarskimi poslopji, vse skupaj je obdajalo obzidje.
ZANIMIVOSTI
2000 - 800 let pr.Kr. - Ljudje so začeli uporabljati novo kovino, bron. Ta je trdnejši od bakra, ker vsebuje tudi kositer, svetlečo in zelo uporabno kovino. Posamezne družine so se povezovale v skupnosti, nastala so plemena. Mrtve so sežigali in njihov pepel shranjevali v žarah. Obdobje se imenuje bronasta doba.
800 - 100 let pr. Kr. - Ljudje so se naučili uporabljati železo. Začeli so se naseljevati v bližini rudnikov železove rude. Železo je trdnejše od bakra in brona. Iz njega so izdelovali orožje in orodja. Razvila se je trgovina s kovinami in z različnimi izdelki. Obdobje se imenuje železna doba.
200 let pr.n.št - V naših krajih je nastalo veliko rimskih mest. Preko sedanje Slovenije je vodila jantarna pot, po kateri so tovorili jantar. Poetovio (Ptuj), Celeia (Celje), Nauportus (Vrhnika), Longaticum (Logatec) in seveda Emona (Ljubljana).
1. leto n.št. - V Betlehemu se je rodil Jezus Kristus.
69 po Kr. - Na Ptuju, tedanji Poetoviji so rimski vojaki za cesarja oklicali svojega poveljnika Vespazijana. Kasneje je ta cesar dal zgraditi slavni Kolosej, amfiteater v Rimu.
okrog 476 n.št. - Germanska ljudstva, barbari, so zavzemali vedno več rimskega ozemlja in slednjič popolnoma zavzeli območje. Tudi limes - zaporni zid iz rimskih utrdb - ni pomagal. Barbari so zmagali. Rimsko cesarstvo je propadlo.
SLEDOVI RIMLJANOV NA SLOVENSKEM OZEMLJU
- odkritih veliko arheoloških najdb (posode, orodje, orožje) iz rimskih časov;
- Rimljani so zgradili številna mesta, hiše, vodovode, delavnice in kulturne spomenike;
- znani so bili po gradnji tlakovanih cest, mostov;
- prinesli so krščansko vero, pisavo (latinico);
Zapis v zvezek:
SLEDOVI RIMLJANOV NA SLOVENSKEM OZEMLJU
RIMSKI VOJAK
Kakšen je bil rimski vojak? Rimski vojak se je imenoval LEGIONAR (legije). Njegova oprava je tehtala okrog 30 kg. Ščitil ga je bronasti oklep, ščit in kovinska čelada na glavi. Nosil je težko železno kopje, meč in bodalo. Vojaška služba je trajala 20 let.
Primerjaj rimskega vojaka in vojaka, kot ga poznamo danes. Kaj lahko ugotoviš?
ŽIVLJENJE RIMLJANOV
PREHRAMBENE NAVADE
Glavno jed so zaužili zvečer moški. Pri jedi so ležali na zofi, ženske so sedele za mizo.
Jedli so z rokami katere so med jedjo večkrat umili. Uporabljali so le žlico in nož. Pojedine so
trajale pozno v noč. Pri premožnejših so imeli na izbiro več vrst hrane. Revnejši sloji
prebivalstva so je jedli skromnejšo hrano, večinoma kruh, česen, bob in zelnata solata.
OBLEKA
Rimljani so imeli preprost slog oblačenja. Njihovo osnovno oblačilo je bila tunika. To je
bila nekakšna v pasu oprijeta srajca brez rokavov, in je segala do kolen. Okrašena je bila z
raznimi traki. Prek tunike so si dali togo, široko volneno ogrinjalo, iz katerega je prosto
gledala ena roka. Ženske so čez tuniko nosile stolo. To je bila s pasom prepasana dolga obleka s kratkimi rokavi in elegantno nabranimi gubami. Najbolj pogosto obuvalo so bili nekakšni cokli.
PRIČESKE
Ženske pričeske so bile v vsakem obdobju drugačne. V najstarejših časih so bile preproste
- lasje so bili na sredini glave razdeljeni s prečo, zadaj speti v figo ali konjski rep, na čelu pa
počesani v tanke kodre. V Avgustovem času so pričeske postale že bolj zahtevne, vrhunec
umetelnosti pa so dosegle v obdobju Flavijevcev. Pribor za ustvarjanje takih naglavnih
umetnin je obsegal bronast, koščen ali slonokoščen glavnik in votle upognjene, na žerjavici
pogrete klešče.
RIMSKA HIŠA
Rimska hiša je bila zgrajena iz ilovice ter pokrita z opeko. Osrednji del hiše je bil atrij, to
je bil zgoraj odprt prostor, obdan z manjšimi pokritimi prostori. Prvotno je v atriju gospodar
daroval bogovom, kasneje je bila sredina atrija kotanja z vodo. Na podeželju se je razvil
poseben tip velike podeželske kmetije (villa rustica) z glavno stavbo in več manjšimi
gospodarskimi poslopji, vse skupaj je obdajalo obzidje.
ZANIMIVOSTI
2000 - 800 let pr.Kr. - Ljudje so začeli uporabljati novo kovino, bron. Ta je trdnejši od bakra, ker vsebuje tudi kositer, svetlečo in zelo uporabno kovino. Posamezne družine so se povezovale v skupnosti, nastala so plemena. Mrtve so sežigali in njihov pepel shranjevali v žarah. Obdobje se imenuje bronasta doba.
800 - 100 let pr. Kr. - Ljudje so se naučili uporabljati železo. Začeli so se naseljevati v bližini rudnikov železove rude. Železo je trdnejše od bakra in brona. Iz njega so izdelovali orožje in orodja. Razvila se je trgovina s kovinami in z različnimi izdelki. Obdobje se imenuje železna doba.
200 let pr.n.št - V naših krajih je nastalo veliko rimskih mest. Preko sedanje Slovenije je vodila jantarna pot, po kateri so tovorili jantar. Poetovio (Ptuj), Celeia (Celje), Nauportus (Vrhnika), Longaticum (Logatec) in seveda Emona (Ljubljana).
1. leto n.št. - V Betlehemu se je rodil Jezus Kristus.
69 po Kr. - Na Ptuju, tedanji Poetoviji so rimski vojaki za cesarja oklicali svojega poveljnika Vespazijana. Kasneje je ta cesar dal zgraditi slavni Kolosej, amfiteater v Rimu.
okrog 476 n.št. - Germanska ljudstva, barbari, so zavzemali vedno več rimskega ozemlja in slednjič popolnoma zavzeli območje. Tudi limes - zaporni zid iz rimskih utrdb - ni pomagal. Barbari so zmagali. Rimsko cesarstvo je propadlo.
SLEDOVI RIMLJANOV NA SLOVENSKEM OZEMLJU
- odkritih veliko arheoloških najdb (posode, orodje, orožje) iz rimskih časov;
- Rimljani so zgradili številna mesta, hiše, vodovode, delavnice in kulturne spomenike;
- znani so bili po gradnji tlakovanih cest, mostov;
- prinesli so krščansko vero, pisavo (latinico);
Najbolj znani rimski ostanki na slovenskem
ozemlju so:
•
Emonec, kip moškega iz Emone,
•
nagrobniki v Šempetru pri Celju,
•
ostanki obzidja in hiš nekdanje Emone,
•
ostankih posod na Ptuju in Dolenjskem, v Celju in Ljubljani.
Kip Emonca, ki predstavlja prebivalca Emone.
Zapis v zvezek:
SLEDOVI RIMLJANOV NA SLOVENSKEM OZEMLJU
—- Odkritih veliko arheoloških najdb (posode, orodje, orožje) iz rimskih časov.
- —Rimljani zgradili številna mesta, hiše, vodovode, delavnice in kulturne spomenike.
—- Znani so bili po gradnji tlakovanih CEST, MOSTOV.
—- Prinesli krščansko vero, pisavo (latinico).
Ni komentarjev:
Objavite komentar